APDEJT.si

Mednarodno priznani arhitekt Stefano Boeri se je na družbenih omrežjih osebno odzval na obtožbe v urbanistični preiskavi v Milanu. Boeri je izrazil svoje ogorčenje nad, kot ga je poimenoval, "nasilno difamacijsko kampanjo", ki naj bi temeljila na "dekontekstualiziranih delih zasebnih sporočil". Poudaril je, da je arhitekt in ne "betonar", ter izrazil svojo ljubezen do Milana in zaupanje v pravosodje. Preiskava, ki se nanaša na urbanistične špekulacije, med drugim vključuje tudi župana Milana, podjetnike, strokovnjake in javne uslužbence.

Ségolène Royal, nekdanja socialistična kandidatka, ki je bila leta 2007 poražena v drugem krogu proti Nicolas Sarkozyju, je potrdila, da bo kandidirala na morebitnih primarnih volitvah levice za predsedniške volitve leta 2027. Svojo odločitev je utemeljila z besedami, da ne želi, da bi jo imeli za osebnost z izkušnjami, ki ni storila ničesar.

Avgusta 2018 sta župan Milana Beppe Sala in arhitekt Stefano Boeri prek sporočil WhatsApp razpravljala o brezdomcih, pri čemer je Boeri predlagal, da bi manj ugoden odnos do njih zmanjšal priliv v Milano. Medtem se pred Senatom odvija glasovanje o spremembi pravil v pravosodju, kar povzroča napetosti med sodstvom in politiko. Hkrati se Open Arms pritožujejo zoper oprostitev Mattea Salvinija v primeru, ki se nanaša na reševanje migrantov na morju.

V Milanu poteka preiskava urbanističnega načrtovanja, ki je zajela več projektov »regeneracije« mesta. Med njimi je tudi projekt Pirellino, ki naj bi bil po mnenju tožilstva primer delovanja sistema favoriziranja. Župan Milana, Giuseppe Sala, se je v zvezi s preiskavo pogovarjal z arhitektom Stefanom Boerijem, pri čemer se je v eni izmed korespondenc iz leta 2022 izrazil, da ne more dopustiti, da se stolpi pojavijo 'kar tako iz nič'. Preiskava se osredotoča na domnevne nepravilnosti pri izdaji gradbenih dovoljenj in morebitno vpletenost visokih uradnikov.

Milansko tožilstvo preiskuje domnevni korupcijski sistem v nepremičninskem sektorju, v katerega naj bi bili vpleteni tudi župan in mestni svetniki. V preiskavi je 74 osumljencev, medtem ko se osredotoča na »urbano regeneracijo« in urbanistične politike. Politična razprava se je razvila okoli vpliva nepremičninskih lobijev na politično odločanje, saj se postavljajo vprašanja o verodostojnosti Demokratske stranke, če se ne oddalji od takšnih povezav. Med dokazi so tudi pogovori milanskega župana z arhitektom Stefanom Boerijem glede spornih gradbenih projektov.

V Milanu se je nadaljevala preiskava urbanizma, Matteo Salvini je ponovno pozval državljane, naj se izrečejo. Župan Beppe Sala in predsednik Triennaleja Stefano Boeri sta bila preiskovana, Sala pa je v pogovoru z Boerijem izjavil, da ne more "povzročiti, da se pojavijo stolpi, kjer ni ničesar" kar kaže na zaplete v preiskavi.

Tožilstvo v Palermu je vložilo pritožbo na kasacijsko sodišče proti oprostilni sodbi Matteu Salviniju v zadevi Open Arms, saj meni, da so dejstva ugotovljena in gre le za vprašanje prava. Salvinijeva obramba je zavrnila motivacijo tožilstva za pritožbo. Notranji minister Matteo Piantedosi je dejal, da je sam prav tako sodeloval v dogodkih, povezanih z zadevo. Premierka Giorgia Meloni je komentirala, da je 'obsedenost' s Salvinijem po neuspešnem sojenju 'nadrealna', medtem ko so se pojavile kritike pravosodja zaradi domnevnega 'napada' na vlado, kar naj bi potrjevalo, da tožilstvo ne razume sodnikov. Nekateri menijo, da celoten proces Open Arms, vključno s pritožbo, temelji na napačni predpostavki, da bivanje na ladji ne pomeni omejitve svobode gibanja, in pozivajo k preprečevanju sodnega preganjanja, ki velja tudi za Salvinijev primer.